MEDICINSKI ZABOJ

Predstavljena papiga rosella je iz obdobja 19. stoletja, ko je bilo postavljanje nagačenih živali pod steklene kupole priljubljena praksa, zlasti v viktorijanski dobi. Ta navada je izvirala predvsem iz strasti do naravoslovnih zbirk, znanih kot kabineti čudes, kjer so zbirali in razstavljali naravna čudesa, kot so minerali, eksotične rastline in živali. Steklene kupole so bile pogosto uporabljene za zaščito in razstavljanje teh zbirateljskih predmetov, še posebej nagačenih živali. Priljubljenost te prakse je rasla vzporedno z naraščajočim zanimanjem za naravoslovje, kar je bilo v 19. stoletju spodbujeno z velikimi znanstvenimi odkritji ter ekspedicijami v eksotične kraje, kjer so odkrivali nove živalske vrste. Takšne zbirke, so odražale občutek čudenja in zanimanja za naravo ter so bile del viktorijanske obsesije z dokumentiranjem in klasificiranjem sveta. Nagačevanje v tem obdobju ni bila zgolj znanstvena praksa, temveč je postala tudi oblika dekoracije doma. Nagačene živali pod stekleno kupolo, so bile nameščene na vidno mesto v domovih kot simbol prefinjenega okusa in izobraženosti. Kupole so bile oblikovane tako, da so varovale nagačene živali pred prahom in škodo ter omogočale dolgoročno ohranitev eksponatov. Znotraj teh steklenih zaščit so nagačene živali pogosto postavljali v umetelne prizore, ki so lahko predstavljali živali v njihovih naravnih habitatih - kot pri predstavljeni papigi roselli - včasih pa so bili motivi povsem umetniški ali domišljijski.Te eksponati so bili zelo podrobno izdelani in skrbno oblikovani, da bi opazovalcu pričarale vtis resničnosti. Do konca 19. stoletja pa je ta moda počasi začela izginjati, saj so se estetski okusi spremenili, prav tako pa se je spremeinil odnos do narave in živali. Mere: 40 x 34 x 16 cm Teža: 1,5 kg Eksponat papige roselle pod stekleno kupolo, je odlično ohranjen.