Kmečka skrinja, iz 1861 leta.
Žitna skrinja, ki ima na notranji strani izpisano letnico izdelave, 1861.
Skrinje so nekdaj bile eden najbolj pomembnih in najstarejših kosov kmečkega pohištva. Poznamo skrinje za balo in žitne skrinje. Največja razlika med njima je prav gotovo ta, da so bile skrinje za balo bogato poslikane in okrašene, žitne skrinje pa so bile nekoliko preprostejše. Kmečke skrinje pa so tudi zelo povezane z običaji tistega časa. Predvsem skrinje za balo, so bile najpomembnejši kos nevestine bale. Velike in poslikane so bile okras voza, ki je balo vozil. Pri ženitovanjskih običajih je bilo nalaganje skrinje velik dogodek. Skrinjo so naložili z žitom, da je bila ta še posebej težka, a so imeli pri vzdigovanju velike težave, saj je bila skrinja, že tako težka, pa so se na njo pred dvigovanjem, po navadi posedle še nevestine sestre, ki so iz nje stopile le ko je ženin, ponudil dovolj veliko denarno vsoto. Nato so skrinjo le naložili na voz, na katero se usede starešina in dovoli da gre voz z balo na pot proti ženinovi domačiji. Seveda ni ženinu in pomagačem od tu dalje do ženinovega doma nič lažje, saj morajo na poti opraviti še z nekaj nalogami bališa. Skrinja po vseh opravljenih nalogah le pride na svoj končni cilj, kjer nato nevesta v njej hrani svojo poročno obleko. Zato ni čudno da je bilo na domačijah takih skrinj ogromno, ki so čez čas romale na podstreho kjer so nato pri domačih nekoliko utonile v pozabo. Pred prvo svetovno vojno, je znano tudi da so od hiše do hiše hodili tako imenovani pantarji, ki so iz skrinj jemali pante in jih nato prodajali naprej. Skrinje so tako še danes pomemben etnološki dokaz naše preteklosti, na njih pa lahko tudi sledimo razvoju kmečke in ljudske umetnosti. Kmečke skrinje so tako izvrstna pridobitev za vsak dom, saj na tak način počastimo našo preteklost in v dom vnesemo ljudsko umetnost naših prednikov, zagotovo kos pohištva, ki nas poveže s preteklostjo.
Mere: 144 x 59 x 52 cm
Teža: 35 kg
Skrinja je odlično ohranjena.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.