Patina je v svetu starin pogosto sporna, nekateri jo obožujejo, drugi bi rajši videli, da je ne bi bilo. Mi smo seveda na strani ljubiteljev in verjamemo, da je za zbiratelje in ljubitelje starin pomembno, da patino sprejmejo, saj to ni le plast oksidacije ali spremembe barve na površini kovine, lesa ali usnja. Patina je vizualni zapis uporabe, staranja in preizkušenj. Je tudi zgodba predmeta, ki se piše počasi, leto za letom, dotik za dotikom… in prav zato je tako dragocena.
Kaj patina pravzaprav je?
Beseda patina izvira iz italijanske besede patinato, ki pomeni »plitva plast usedline na površini«, kar površno že razloži kaj patina je. Danes se sicer izraz uporablja za kakršnekoli znake staranja na starem predmetu — bodisi bledenje, potemnitev ali oksidacijo — patiniranje se tako lahko pojavi skoraj na vseh materialih. Patina je širše gledano vizualni dokaz obrabe, uporabe in vplivov okolja na predmet, ki se kaže skozi rjo, oksidacijo ter spremembe barve in teksture.
Zakaj nastane patina?
Patina nastane zaradi oksidacije, ko je starina izpostavljena naravnim vplivom. Oksidacija se zgodi, ko kemikalije na starinskem predmetu začnejo reagirati s kisikom, kar povzroči spremembe barve. Poznamo več različnih oblik patine saj lahko nastane tako na kovinah pa tudi lesu in usnju. Najbolj širše poznana je prav gotovo verdigris patina – zelenkasta plast, ki se po dolgih letih zaradi kemične reakcije ustvari na bronu in bakru.
Zakaj je patina pomembna?
Vsak predmet, ki ga obdaja patina, je neponovljiv. Dva enaka predmeta iz istega obdobja bosta čez desetletja povedala popolnoma različni zgodbi. Na enem bo temnejši madež, kjer so ga ljudje prijemali, na drugem bo svetlejša sled, ker je dolga leta stal na soncu. Patina daje predmetu značaj — omogoča mu, da postane več kot zgolj funkcionalen kos, postane tudi pričevanje o času, ljudeh in prostorih, skozi katere je potoval. Prav tako pa lahko patina pomaga pri določanju starosti predmetov in iz katere dobe prihaja.
Lepota nepopolnosti
V sodobnem svetu, kjer je bleščeča popolnost pogosto ideal, je patina lahko prijetno nasprotje. Sporoča, da lepota ne tiči v brezhibnosti, ampak v sledi časa, v obrabljenem robu, v temnejšem madežu, v zmehčani površini. Pohištvo in predmeti z bogato patino imajo globino — povabijo nas, da jih opazujemo in beremo kot knjige, polne drobnih namigov o preteklosti.
Patina kot dokaz kakovosti
Patina je tudi znak kakovostne izdelave. Predmet, ki je desetletja ali stoletja kljuboval vremenu, rokam in času, ne bi preživel brez trdnih materialov in premišljene izdelave. Patina na bronasti skulpturi, usnjenem ročaju ali lesenem stolu potrjuje, da je bil kos narejen za trajanje. Zato jo zbiralci in poznavalci cenijo kot pomembno značilnost pri določanju avtentičnosti in vrednosti.
Ohranjanje ali odstranjevanje patine?
Včasih je želja po obnavljanju prevelika in patina izgine v prehitrem brušenju ali barvanju. A vsaka sled, vsak temen madež ima svojo vrednost. Namesto popolne prenove lahko izberemo nežno čiščenje, zaščito in nego, ki poudari že obstoječo lepoto. Tako ohranimo dušo predmeta in mu omogočimo, da svojo zgodbo pripoveduje še naprej.
Vsakič, ko primemo ročaj starega stola, ki ga je pred nami držalo že na desetine rok, ali se usedemo k mizi, ki je slišala pogovore mnogih generacij, ko se pogledamo v patinirano ogledalo, v katerega so zrli že mnogi pred nami, smo del te zgodbe. Patina nas poveže z neštetimi trenutki, ki jih sicer ne bi mogli doseči. Postanemo nadaljevanje večje pripovedi, ki se bo nekoč, čez desetletja, nadaljevala še naprej.
Patina je tako več kot obraba. Je lepota, modrost, spomin in dokaz, da so predmeti, tako kot ljudje, najlepši takrat, ko nosijo sledi življenja. Je tudi vpogled v dušo predmeta, ter ima sposobnost, da prebuja čustva in vzpostavlja povezavo s preteklostjo. Zato jo velja ohranjati, spoštovati in jo sprejeti kot tisto, kar daje predmetom resnično vrednost in neponovljiv značaj.
Tako se naslednjič, ko boste naleteli na starino z oguljeno površino za trenutek ustavite. Ne gledate le predmeta iz zgodovine — pred vami je umetnost patine, tihi pripovedovalec, ki vsakemu predmetu vdihne globino, značaj in neizpodbiten pečat kakovosti.