Art nouveau – slog, ki se nam vsem zasidra v spomin, v Sloveniji ga poznamo tudi pod imenom secesija, a pravzaprav govorimo o istem slogu, čeprav se v manjših podrobnostih razlikujeta med seboj.
Pri RARO ANTIQUES smo navdušeni nad tem posebnim slogom, saj nam predmeti iz obdobja art nouveau v prostor vnesejo prav poseben ambient, poleg tega pa je to slog, ki izstopa, tako lahko že s samo enim kosom v tem stilu dodamo prostoru tisto nekaj več. Čeprav je art nouveau svetovno zelo poznan, pa se nam še vedno zdi da vemo premalo o tem čudovitem umetniškem gibanju, zato le nadaljujte z branjem da boste izvedeli vse zanimive podrobnosti.
Art nouveau, je umetniško gibanje, ki v dobesednem prevodu pomeni “nova umetnost”. Kdaj točno se art nouveau začne, je še vedno stvar debate, se pa v zgodovinskih virih najbolj pogosto omenja leto 1880, predvsem ker se v tistem času, začne tudi angleško umetniško gibanje “arts and crafts”, ta je bil tako rekoč predhodnik oziroma zgled za art nouveau, uveden predvsem kot reakcija na viktorijanski slog. To je pravzaprav slog, ki je bil namerni poskus ustvarjanja novega sloga, brez imitativnega historicizma, ki je prevladoval v večini umetnosti in oblikovanju 19. stoletja. To pa ni bil edini povod za art nouveau.
V 1880ih je bila med umetniki tistega časa, zelo priljubljena japonska umetnost, še posebej grafike, ki so bile izdelane z lesenimi bloki, ta je navdušila tudi znanega slikarja Gustava Klimta in Emila Gallea. Japonske grafike, so pogosto vsebovale, odtise cvetličnih in čebulnih oblik. ter krivulje, to so vse ključni elementi, ki so kasneje prepoznavni znak novega sloga.
Izraz “nova umetnost” se sprva pojavi v Belgiji leta 1880, v publikaciji, kjer so z imenom L’Arte Moderne želeli opisati slog in delo progresivnega umetniškega kolektiva Les Vingt. V različici imena, ki se dandanes najbolj pogosto uporablja pa se je ime pojavilo leta 1895, ko je francosko-nemški trgovec umetnin Siegfried Bing odprl galerijo v Parizu, ki je bila posvečena le novemu gibanju in jo poimenoval Maison de l’Art Nouveau oziroma Hiša nove umetnosti. Galerija je močno povečala prepoznavnost in priljubljenost novega sloga po Franciji.
Da pa bi povsem razumeli, kako je prišlo do razvoja “nove umetnosti” moramo v času in prostoru še nekoliko nazaj. Natančneje v Anglijo iz sredine 19. stoletja, ko je industrijska revolucija v popolnem razmahu. Takrat tudi delavni razred, ugotovi da si lahko privošči več, seveda zaradi nove mehanizacije, ki omogoča masovno proizvodnjo in izdelki, ki so bili prej dosegljivi, le najpremožnejšim, sedaj postanejo dosegljivi vsem. Tako se poveča proizvodnja luksuznih izdelkov, ki so sicer poceni imitacije prejšnjih slogov a jim manjka kvaliteta, saj so izdelani iz poceni materialov, saj kakovost v tistem času ni pomembna. Seveda pa si na ta način vsak lahko privošči živeti v stilu, kar pred tem ni bilo mogoče.
Seveda si lahko predstavljamo, da oblikovalcem in tradicionalnim rokodelcem, ta novi pristop ni bil preveč všeč. Vztrajali so pri kakovosti in ročno izdelanih predmetih. Njihov cilj je bil ustvarjati lepe in trajnostne izdelke za navadnega človeka in iz te filozofije in načelnosti se pravzaprav razvije arts and crafts. Ni težko sicer ugotoviti, da njihov sicer dober namen, da ustvarjajo za navadnega človeka propade, saj so seveda ročno izdelani predmeti veliko dražji od masovno izdelanih imitacij.
Britansko gibanje arts and crafts, ki je nekakšen predhodnik “nove umetnosti” oziroma prvo gibanje, ki želi vnesti estetiko v življenja vsakdanjih ljudi in s svojimi najbolj prepoznavnimi predstavniki, širi ideje o novi estetiki, se miselnost in filozofija, tega gibanja prenese tudi na Evropo, kjer se nato razvije art nouveau.
Evropski ustvarjalci, so še posebej cenili misli in pisanja Walterja Crana, ki je predstavnik gibanja arts and crafts, njegovo teorijo so močno občudovali in jo začeli vnašati v svoja ustvarjanja. Bili so pripravljeni na novo umetnost, saj jim je omogočala ustvarjalnost in uporabo njihovih rokodelskih sposobnosti. Svoj glavni navdih so iskali v naravi, predvsem pa so se želeli izogibati kopiranja preteklih slogov in množične proizvodnje, ki ni dovoljevala ustvarjalnosti. Ideal za katerim so strmeli ti rokodelci iz konca 19. stoletja, je bil, da obdajo navadnega človeka z lepoto. Seveda, ker se zgodovina ponavlja, tudi ustvarjalcem art nouveauja njihova namera ne uspe, saj so seveda njihovi izdelki – rokodelske umetnine, predragi za navadnega človeka, a kot umetnost, doživi ogromen uspeh.
Zahvaljujoč filozofiji: “Naj bo umetnost način življenja!” je art nouveau začel pronicati v vsa področja človekovega življenja in postal “totalni” slog. Tako se razširi na mnoga področja kot so: arhitektura, nakit, razsvetljava, pohištvo, potiskane tkanine, gospodinjske pripomočke, tapete, tipografijo, grafično oblikovanje…
Ta novi slog, nova umetnost, se začne seveda z nekaj razlikami, razvijati skozi celotno Evropo, seveda ji v vsaki državi najdejo svoje poimenovanje, najbolj generično sprejeta imena v svetu sta seveda art nouveau in jugendstil, pri nas pa ga prepoznamo pod imenom secesija, kar pravzaprav izhaja iz avstrijskega imena za novo umetnost secession, saj večino vpliva pride prav od tam.
Ker se je stil razvijal na velikem geografskem področju, je seveda povsem običajno, da je slog od države do države nekoliko drugačen, a še vedno ima povsod skupne značilnosti. Nekateri od najbolj prepoznavnih znakov tega sloga so: odpor do simetrije, ravna perspektiva in močne barve – kar je bil predvsem japonski vpliv, tekoče linije, motivi in vzorci na osnovi narave. Za to obdobje pa je značilna tudi uporaba glaziranih ploščic ter trdih in svetlih materialov, predvsem pa so značilne uporabe novih tehnik in materialov, kot so lito železo, armiran beton, jeklo in uporaba velikih steklenih površin, kar je nekoliko ironično, saj so se ustvarjalci nove umetnosti želeli oddaljevati od masovne proizvodnje in industrializacije, a ravno ta jim je omogočala napredek in nove možnosti ustvarjanja, skozi boljšo dosegljivost materialov in s tem tudi nižjo ceno. Namreč večina materialov je bila znanih že prej a so masovno in cenovno ugodne postale šele po obdobju industrializacije.
Najbolj prepoznana značilnost art nouveau so sicer prav gotovo tekoče linije oziroma krivulje, ki jih lahko najdemo skoraj v vseh dizajnih od fasad, ograj, grafik, dekorativnih predmetov itd. Druga najbolj pogosta značilnost pa so seveda vzorci in motivi narave, običajno elegantno stilizirane, dolgopecljate rože, kot so vrtnice, lilije ali mak, seveda pa so pogost motiv tudi živali, predvsem elegantni labodi, pavi in kačji pastirji, prav tako pa se v art nouveau pogosto pojavlja motiv vitke ženske figure, z dolgimi lasmi.
Art nouveau je kakor je hitro prišel in dosegel svojo priljubljenost, tudi hitro zaključil svojo slavo, konec obdobja nove umetnosti, po navadi označujejo z začetkom prve svetovne vojne, sicer je znano da je v Ljubljani doba secesije trajala vse do leta 1921, ko je bil drugod po Evropi v svojih povojih že nov slog – art deco.
Pomembno pa je poudariti, da se art nouveau, pravzaprav ni nikoli zares končal, nekatere njegove prvine sicer v skromnih oblikah lahko najdemo tako v slogih art deco kot bauhaus. Art nouveau, pa so v grafični obliki, izkoristili predvsem v 60ih in 70ih letih za oblikovanje psihadeličnih naslovnic za plošče in plakate za koncerte glasbenikov in predstav. Tudi danes je slog še vedno priljubljen in uporabljen. To lahko vidimo tudi v filmih, slog je namreč velikokrat povezan z grozljivkami, ta izpeljanka pravzaprav pride zaradi članka v New Yorku Timesu iz leta 1904, ko novo umetnost opišejo kot: “Nepričakovana, nenavadna…” Tako se slog uveljavi tudi kot metodologija, zato lahko že v zgodnjih grozljivkah opazujemo okrašene, ekstravagantne zlikovce, v kasnejših grozljivkah pa art nouveau uporabijo predvsem, da z njim ustvarijo stilizirano grozo.
Gibanje art nouveau je bil prelomen slog, ki je spremenil način, kako so ljudje gledali na umetnost. Pravzaprav so vsi veliki umetniki in oblikovalci art nouveau, pomagali ustvariti novo estetiko. Estetiko, ki je skupaj pomešala vzorce iz narave in nove tehnike ustvarjanja. S tem pa so odprli neskončne priložnosti za prihodnje generacije. S tem lahko zaključimo, da čeprav je bilo obdobje art nouveau zelo kratko je bilo nedvomno izredno produktivno, najpomembnejše pa je, da so izzvali tradicionalen pogled na umetnost, tako lahko vplive tega gibanja občutimo še danes.