IKONE NOTRANJEGA OBLIKOVANJA

DITMAR – SINONIM ZA PETROLEJKO

Vsi imamo doma vsaj kakšno petrolejko, v spomin na stare čase, čase ko so bile sveče in petrolejke, edini vir svetlobe v temnih nočeh in skoraj prepričani smo, da petrolejka, ki je v vaši družini že več desetletji, pripada enemu najbolj poznanih izdelovalcev petrolejk v naši regiji – Karlu Rudolfu Ditmarju, predstavljamo vam zgodbo o njem in njegovi uspešni poslovni poti.

Karl R. Ditmar

Moderatorska svetilka.

Karl Rudolf Ditmar se je rodil leta 1818 v Prezlau, Brandeburg. O njegovem zgodnjem življenju se ve zelo malo, znano pa je, da je leta 1839, prišel na Dunaj, za vajenca pri vodovodarju. Delo je zahtevalo, kar nekaj službenih poti in tako na eni od njih spozna moderatorsko svetilko. Njegovo navdušenje nad njo in način njenega delovanja, ga vzpodbudita, da začne vedno bolj razmišljati o svetilih tistega časa in njihovem delovanju. To njegovo zanimanje ga vodi v odprtje lastne trgovine, kjer od leta 1840 prodaja oljne svetilke in skodelice. V času svojega trgovanja ugotovi, da je veliko povpraševanja za popravilo svetilk, zato se  kot edini logični korak na njegovi poslovni poti izkaže odprtje lastne delavnice za popravilo. V tem času se seveda ogromno nauči o delovanju svetil, pridruži pa se mu tudi brat Friedrich, zato se skupaj odločita da poskusita z lastno proizvodnjo. V ta namen jima je izdano državno dovoljenje za proizvodnjo blaga iz barvane pločevine in cinka, to pa je tudi pravna podlaga za prvo tovarno svetil na Dunaju.

Podjetje, ki se takrat imenuje “Gebrüder Ditmar”, se preseli iz Dunaja v predmestje. Hiša, ki sta jo brata kupila za namene podjetja, jima služi kot tovarna pa tudi kot njun bivalni prostor, kar kaže na njuno predanost poslu. Med tem pa brata uspeta razviti lastno moderatorsko svetilko, svetilko, ki je Karla na začetku vzpodbudila, da je šel po lastni poslovni poti.  Ta se od preteklih moderatorskih svetilk, razlikuje predvsem po tem da je zanesljiva in cenovno dostopna vsem, zato postane prodajni hit prav tako pa bratoma prinese mednarodni uspeh. Uspeh, ki ga dosežeta, jima omogoči da razširita svoje podjetje. Friderich kmalu po tem za brata čudovitem uspešnem obdobju umre, zato preostali brat Karl podjetje preimenuje v “tovarno svetil in kovinskih izdelkov R. Ditmar”.

Znamka Ditmar, se tako še bolj zasidra na svetovni trg, izboljšava moderatorske svetilke, ki sta jo ustvarila brata, pa se izkaže za tako dobro, da je le ta skoraj desetletja brez konkurence. To pa pomeni da se Ditmarjevo premoženje izjemno poveča, kar izkoristi za nakup vrste nepremičnin. Ker je njegovo podjetje izjemno močno, samemu sebi pa je ustvaril pomemben položaj, se odloči za vstop v politiko. Kmalu sledijo imenovanja za trgovskega svetnika, cesarskega skrbnika, dvornega oskrbovalca in člana razstavne komisije za svetovno razstavo na Dunaju. Te nazivi mu kot proizvajalcu še bolj utrdijo ugled, ter mu s prevzemom številnih funkcij končno uspe odločilno vplivati na gospodarski in industrijski razvoj.

Ditmar kljub številnim funkcijam, ki jih zaseda v tistem času, še vedno skrbi za lastno proizvodnjo. Odpre namreč proizvodnji obrat v Varšavi in Milanu, prav tako pa postane lastnik tovarne umetniške keramike v češkem mestu Znojmo, ki se je specializirala za izdelavo stojal za svetilke. Imel pa je podružnice še v drugih mestih, kot so Praga, Budimpešta, Berlin, Gradc, Rim, Trst, Pariz, Lyon in Bombaj. V naslednjih letih pa se razširi še na Severno Afriko, Daljni vzhod in Južno Ameriko.

Ker so vse komponente za petrolejke, ustvarjene v enem obratu, podjetje Ditmar, še vedno zagotavlja, da je končni izdelek dobro izdelan in ugoden, kar seveda ponovno prinese uspeh v novo nastalih podružnicah.

Kljub vsem uspehom, ki jih dosega podjetje, pa se razmere na delovnih mestih za delavce ne spreminjajo. Od njih se pričakuje visoko pripravljenost za delo, a ob nespremenjenih plačah, se kmalu začnejo kazati razpoke, v sicer uspešnem podjetju. Delavci tovarne Ditmar in še ene dunajske tovarne svetilk  »Gebrüder Brünner«, se združijo in začnejo stavkati, za zvišanje plač. V podjetju Brünner pokažejo pripravljenost za sodelovanje z delavci, a v tovarni Ditmar, se temu pritisku delavcev močno uprejo. Ta skupna stavka je tedaj povzročila veliko razburjenje, saj se je je udeležilo kar 1100 Dunajčank in Dunajčanov, od tega 700 delavcev iz tovarne Ditmar, preostali pa so bili delavci tovarne Brünner. Ker so bili pritiski stavke na podjetji, vseeno premočni, oba lastnika privolita v pogajanje, a izid le teh še danes ni znan, ve se le da se dela v tovarnah po tem času nadaljujejo.

Po teh za podjetje nekoliko bolj burnih letih, se Karl Rudolf Ditmar iz posla počasi začne umikati, posle pa prevzameta njegov sin Gerhard in zet Hans Rint. Karl kmalu po umiku iz posla umre, kar pa ne pomeni konec za podjetje Ditmar.

brata Brünner

Gerhard, ki s smrtjo očeta postane direktor družinskega podjetja, se osredotoči predvsem na mednarodno trgovino. Dobavljal je steklovino, porcelan, emajl, kasneje pa še papir in tekstil. Če pa je želel da bi se na svetovnem trgu lahko še bolj razširil, pa je potreboval dobrega partnerja, zanimivo tega je najdel v »Gebrüder Brünner«, podjetju, čigar delavci so se združili z njegovimi za stavko pred leti. Je pa partnerstvo med tema podjetjema povsem logično. oba podjetja sta se primarno ukvarjala s proizvodnjo svetil, čeprav je imel »Gebrüder Brünner« bistveno nižji promet kot Ditmar, sta oba podjetja zasledovala enako prodajno strategijo in bila enako zainteresirana za odpiranje novih podružnic in povečanje proizvodnjih obratov. Tako se podjetji na podlagi ugodnejšega vlaganja, združita v delniško družbo. Ta je ustanovljena leta 1907, položaj direktorja pa prevzame Alexander Brünner.

Proizvodnja te zdaj združene družbe, pa ni obsegala le svetil, ampak so izdelovali tudi petrolejske peči za ogrevanje in kuhanje, kasneje pa so program razširili še na plinske štedilnike in likalnike. Uradno ime, ki si tedaj podjetje nadane je “tovarna svetilk in kovinskih izdelkov R. Ditmar, Brünner Brothers A. G.«

Tovarna v lasti Ditmar in Brünner.

Skupno delovanje je pomenilo, da sta združeni podjetji imeli na voljo več proizvodnih obratov in podružnic, s skupnimi močmi, pa so začeli kupovati še nove podružnice in obrate. Tako starejše obrate zapustijo kmalu po 1. svetovni vojni.

Vojna pa ne prizanese podjetju, saj izvozni posel začne propadati, povezave, ki so jih imeli poprej pa so pretrgane. Zaradi slabega položaja v katerem se znajde tovarna, sta družini Ditmar in Brünner, prisiljeni prodati svoje delnice. To pomeni konec družinskega podjetja in izpad iz mednarodne trgovine, dokončno ogrozi na daljni obstoj prej uspešnega podjetja. Dejstvo je da je v časih ob koncu vojne in po njej, izjemno majhno povpraševanje po njihovih izdelkih, zato začnejo proizvajati poceni izdelke npr. artikle iz sive litine za tiskarska, stiskalna in risalna dela. V ponudbi pa imajo prav tako razsvetljavo vseh vrst od električnih, plinskih, karbidnih…A se pokaže velika pomanjkljivost, namreč da bi lahko izdelovali konkurenčna svetila je bilo potrebno posodobiti tehnične sisteme, kar je pomenilo vložek ogromnega kapitala, ki pa ga podjetje v tistem času ni imelo, kar je pomenilo da so prodali veliko nepremičnin da so lahko sledili trendom v industriji.

Povojna inflacija je pomenila tudi da je avstrijska kovinskopredelovalna industrija, proizvajala večinoma za izvoz, saj so imeli nižje cene od tujih konkurentov, da bi ta položaj ohranili tudi po stabilizaciji valute, so zniževali stroške dela, kar je pomenilo poslabšanje položaja delavcev. Tak ukrep logično privede do stavk in do stavke pride tudi med orodjarji podjetja Ditmar Brünner. Podjetje se takrat ustrezno odzove in stavkalne težnje so pomirjene.

Do leta 1925 podjetju uspe ponovno aktivirati nekdanje povezave, saj odpre stare podružnice v Budimpešti, Lembergu, Pragi ter prodajalni, ena je zanimivo bila odprta tudi pri nas v Rimskih Toplicah in druga v Milanu. V istem času, se na Dunaju pokaže težnja, da bi komunalno razsvetljavo iz plinske posodobili v električno in podjetje Ditmar Brünner začne izdelovati opremo potrebno za elektrifikacijo. Te majhni uspehi, so še podkrepljeni ko od leta 1927 začnejo proizvajati močne sijalke, ki jih promovirajo tako doma kot v tujini. To so bile zračne žarnice z žarilno nitko za tekoča goriva in tako primerna za območja brez električne in plinske povezave. Dobiček pa se jim še poveča, ko trgu predstavijo svoj naprave za kuhanje in ogrevanje na nafto, in postanejo mednarodno zelo uspešne, predvsem zaradi ohranjanja enakomernega in čistega plamena.

Tako je podjetje ponovno na poti gospodarskega vzpona, kar ponovno izkoristijo delavci, ki si želijo višjih plač in stavkajo, kljub ogromni brezposelnosti v tistih časih in kljub prihajajoči veliki gospodarski krizi, delavci ostanejo složni in ne popuščajo pritiskom podjetja. Stavka se konča po obljubi o dvigu urne postavke.

Politični pritiski na podjetja se povečajo, ko vlada leta 1932 uvede cenzuro in odpravi pravico do stavke in prepove svobodne sindikate. Ukrepi, ki jih uvede vlada se poznajo tudi v politiki podjetja.

Podjetje v tem času tudi poslovno nazaduje, čeprav ima pozitivne rezultate v obratovalnih zmogljivostih in polno zaposlenost. Takratni proizvodnji program je vključeval opremo za plinsko zaščito, snemalno in projekcijsko opremo ter elektrolitske kondenzatorje za radijske aparate lastne proizvodnje.

Avstrijska vlada podjetje leta 1938 zapleni, kot del anschlussa in ga preimenuje v Ostmark-Ceramic A.G. in je nato po vojni leta 1945 nacionaliziran.  Leta 1947 pa potomec originalnih lastnikov, ki je emigriral v ZDA podjetje prevzel nazaj in mu spremenil ime v ÖSPAG (Österreichische Sanitär-, Keramik- und Porzellan-Industrie AG). To je leta 1967 prevzela družba Keramik Holding Laufen, ki je danes del skupine ROCA.

Tako se na nek način zaključi pot, nekdaj slovitega in gospodarsko  izredno močnega družinskega podjetja, ki je naredil močen pečat, na življenjih mnogih ljudi v naši regiji. Podjetje, ki je prinašalo svetlobo v domovanja in pravzaprav postalo sinonim za petrolejke, bo za vedno imelo mesto v uporabni zgodovini.


Poiščite izdeleke podjetja Ditmar, v spletni starinarnici!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja